Koristni napotki za pripravo poročil pri laboratorijskih vajah

1.2 – Fotoefekt: najprej narišete tri grafe (za vsako barvo diode) toka v odvisnosti od zaporne napetosti; grafi niso premice, ampak blago ukrivljene krivulje; zdaj v presečišču grafa z abscisno osjo odčitate zaporno napetost, pri kateri pade tok skozi fotocelico na 0; to storite pri vseh grafih; narišete še četrti graf, v katerem nanašate odčitane zaporne napetosti kot funkcijo energije svetlobe pripadajoče LED diode

1.8 – Stefanov zakon: najprej tabelo meritev dopolnite s še tremi stolpci, in sicer T – T₀ za vsako barvo pločevinke; potem izračunate delta T, to je spremembo temperature med dvema zaporednima meritvama, za vse tri pločevinke (najbolje, če te delte vpišete kar med zaporedni vrstici, od koder ste delto izračunali); tabeli dodaste še tri stolpce, v katerih je izračunan izsevan toplotni tok za vsako pločevinko (po enačbi 13); za izmerjene temperature ene izmed pločevink potem izračunajte še (teoretični) izsevani toplotni tok črne pločevinke (po enačbi 10); tudi tega narišete v isti graf kot funkcijo T – T₀

Primer:

· Temperatura črne pločevinke je na začetku 90,7 °C, po petih minutah pa 84,7 °C; temperatura okolice je 22 °C, v pločevinki je 158 ml vode

· Najprej izračunamo celoten energijski tok (enačba 13): P₁ = 0,158 kg * 4200 J/kg K * (90,7 °C – 84,7 °C) / 300 s = 13,3 W

· Vrednost v graf P(T–T₀) vrišemo pri točki x, ki je enaka sredini temperaturnega intervala, za katerega smo oddan temperaturni tok izračunali, se pravi x = (90,7 °C + 84,7 °C)/2 – 22,2 °C = 65,6 °C

· Račun ponovimo za vse temperature in za vsako izmed treh pločevink

· Na koncu poiščemo še teoretično izsevano moč samo za črno pločevinko (enačba 10): izsevano moč računajmo kar pri izmerjenih temperaturah črne pločevinke, pri čemer vzamemo, da je albedo 0 in sevalna površina pločevinke 190 cm²: P = (1 – 0) 0,19 m² * 5,67 10-8 W/m²K⁴ * ( (90,7 + 273)⁴ K⁴ – (22,2 + 273)⁴ K⁴ ) = 10,7 W

· Račun ponovimo za vse temperature črne pločevinke in dobljene vrednosti vnesemo v graf pri x = T – T₀

2.5 – Feromagnetizem: Histerezna zanka: za izračun koercitivnega magnetnega polja (H_k) izračunamo najprej tok, ki teče skozi tuljavo v trenutku, ko je gostota magnetnega polja v tuljavi enaka 0 – torej odčitamo napetost na x-osi osciloskopa v trenutku, ko abscisno (x) os preseka histerezna zanka; srednji obseg jedra (l) določimo, kot kaže slika spodaj; gostoto remanentnega magnetnega polja (B_r) pa dobimo tako, da odčitamo napetost na kondenzatorju (U_c) v trenutku, ko histerezna zanka seka ordinatno (y) os; če je bil »I« del transformatorskega jedra glede na »U« del premaknjen, vzamemo za presek jedra (S₂) pri izračunu B_r le presek stične površine;