Osnove merjenj – dnevnik predavanj

sreda, 12. 12. 2018, 2 uri: (predvidoma)

• pregled laboratorijskih vaj v sklopu M3

• pregled teorije, izpeljava nekaterih enačb in napotki za pravilno obdelavo meritev

sreda, 21. 11. 2018, 2 uri:

• risanje grafov v programu Gnuplot

• download in instalacija programa v virtualni računalnik VmWarePlayer
• risanje osnovnih funkcij in spoznavanje osnovnih ukazov po navodilih B. Golli: Gnuplot – program za risanje grafov
• primer obdelave meritev in prilagajanja krivulje za nalogo M1.1 Enakomerno pospešeno gibanje – brnač
• najprej smo vnesli izmerjene razdalje med dvema sosednjima pikama v Excel
• poračunali smo kumulativno opravljeno pot do danega trenutka
• kreirali smo še stolpec pripadajočih časov
• stolpca t in s smo kopirali v beležnico, kjer smo vejice zamenjali s pikami in shranili datoteko
• v Gnuplotu smo narisali točke v koordinatni sistem
• izmerjenim točkam smo prilagodili parabolo in premico

sreda, 14. 11. 2018, 2 uri:

• obdelava meritev v Excelu: primer obdelave meritev za nalogo M1.2 – Magnetno zaviranje na zračni drči

• določitev faktorja beta in njegove napake

• napotki za pravilno pripravo izračunov za vaje iz sklopa M2:

• 4. Hookov zakon – kako določimo prožnostni modul iz naklona
• 5. Površinska napetost – katero povprečje računamo: povprečje sil ali povprečje površinskih napetosti
• 7. Merjenje gostote zraka – katero povprečje računamo: povprečje volumnov in mas ali povprečje gostot
• 8. Viskoznost – katero povprečje računamo: polmerov in hitrosti ali povprečje viskoznosti

sreda, 7. 11. 2018, 2 uri:

• računanje z napakami:
• kaj je absolutna in kaj relativna napaka; obe vrsti zapisa
• absolutna napaka pri seštevanju in odštevanju
• relativna napaka pri množenju in deljenju
• relativna napaka pri potenciranju
• za laboratorijsko vajo M1.4 smo pokazali, kako se skozi račun propagira napaka
• pokazali smo izračun napake hitrosti iztekanja vode pri vaji M1.6

sreda, 24. 10. 2018, 2 uri:

• neenakomerno pospešeno gibanje: vaja M1.2
• poudarili smo, da pospešek ni konstanten, pač pa je le-ta funkcija hitrosti
• iz zveze a= - bv smo izpeljali odvisnost hitrosti od časa in poti od časa
• v programu LoggerPro smo pogledali, v katerem parametru prilagajanja se skriva faktor b
• enakomerno pospešeno gibanje na klancu: vaja M1.3
• pojasnili smo, zakaj sta pospeška pri gibanju vozička po klancu navzgor in navzdol različna
• analiza je sicer zelo podobna kot pri vajah M1.1 in M1.2
• padanje kroglic: vaja M1.4
• povedali smo, kako narišemo histogram in kaj je njegov pomen
• enakomerno pospešeno kroženje: vaji M1.5
• povedali smo, da je analiza podobna kot pri vajah 1, 2 in 3, le da imamo tu kotne količine
• vodoravni met: M1.6
• zapisali smo x in y koordinato curka
• pokazali smo, kako pridemo do tega, da je tir gibanja parabola
• pokazali smo, kaj je v grafu y(x^2) naklon premice in kako iz njega izračunamo začetno hitrost
• zapisali smo, kako tudi iz volumskega pretoka določimo začetno hitrost
• poševni met: vaja M1.7
• narisali smo koordinatni sistem na računalniški fotografiji
• povedali smo, kako naredimo pretvorbo iz slikovnih elementov (pik – »pikslov«) v metre in kako izračunamo hitrost
• povedali smo, da začetno hitrost dobimo bolj natančno, če za vx vzamemo povprečno hitrost in vy odčitamo iz grafa vy(t)
• povedali smo, kako dobimo dvižni kot
• poševnimet: vaja M1.8
• povedali smo, kaj moramo vzeti za neodvisno spremenljivko, da sta grafa časa leta in dometa linearni funkciji

sreda, 10. 10. 2018, 2 uri:

• vaja M1.1: Enakomerno pospešeno gibanje – brnač: prikaz poteka analize podatkov za prvo laboratorijsko vajo
• razmike med posameznimi pikami na papirnatem traku smo vnesli v tabelo in izračunali pripadajoče hitrosti in pospeške
• poudarili smo, zakaj v tabeli spuščamo po eno vrstico
• izračuali smo povprečno vrednost in pojasnili, kako v primeru slučajne napake statistično določimo negotovost povprečne vrednosti
• grafično (na zvonasti krivulji) smo pojasnili vlogo standardnega odmika (sigme)
• izračunali smo standardni odmik ter podali enačbo, kako iz njega izračunamo negotovost povprečne vrednosti
• v tabeli smo dodali dva stolpca (razlika vsakega izmerka od povprečne vrednosti in kvadrat te razlike)
• rezultat smo skupaj z napako zapisali na ustrezno število mest
• za grafični način določitve pospeška smo narisali graf v(t)
• določili smo naklon premice in povedali, da moramo biti pozorni, kako izberemo točki za določitev naklona
• pokazali smo, kako določimo negotovost naklona premice
• grafično pridobljen rezultat za pospešek smo zapisali z napako in na ustrezno število mest

sreda, 3. 10. 2018, 2 uri:

• uvod v predmet: Powerpoint predstavitev načina dela in priporočil
• razdeljeni so bili listi s povzetkom načina dela in priporočil, listi s pravili varnega dela v laboratoriju ter navodila za vaje 1. sklopa